Avstrijski zvezni gozdovi so zgled dobre organiziranosti in učinkovitosti

Besedilo: Miha Zupančič in Suzana Rankov          Foto: arhiv SiDG

Podjetje Österreichische Bundesforste AG (Avstrijski zvezni gozdovi d. d.) upravlja z desetino celotne površine Republike Avstrije, 15 odstotkov vseh gozdnih površin in 70 odstotkov  vseh jezer v sosednji državi. Med evropskimi gozdarskimi podjetji, ki upravljajo z državnimi gozdovi, velja za enega najbolj uspešnih in učinkovitih. Primerjava z delovanjem SiDG pokaže marsikatero vzporednico, po drugi strani pa tudi pomembne razlike, predvsem pri gozdnogospodarskem načrtovanju in odkazilu drevja za posek, ki ga v Sloveniji opravlja posebna javna gozdarska služba, ter načinu in omejitvah prodaje lesa, ki veljajo za les iz državnih gozdov.    

ŠE VEČ ZANIMIVOSTI V NOVI ŠTEVILKI GLASILA KORENINA    

Poslovanje ÖBF je veliko bolj razvejano kot pri SiDG. V gozdarski del poleg osrbe z lesom sodijo še lovstvo in ribištvo. Dejavnost, od katere imajo v zadnjih letih pomembene prihodke, so nepremičnine s turizmom. Leta 1997, ko se je družba preoblikovala v delniško družbo (še vedno v 100 odstotkov lasti države), je iz gozdarske dejavnosti ustvarila 117 milijonov evrov prihodkov, kar je predstavljalo 75 odstotkov prihodkov. Leta 2021 so z gozdarsko dejavnostjo sicer ustvarili 132 milijonov evrov, vendar se je delež v skupnih prihodkih zmanjšal na 55 odstotkov, predvsem na račun nepremičninske dejavnosti.

Poudarek na donosnosti poslovanja

ÖBF daje nekoliko večji poudarek donosnosti iz poslovanja, ki mu prilagaja tudi svoje dejavnosti in usmerjanje v nove poslovne priložnosti. Pomemben del dobička podjetje vlaga nazaj v svoje dejavnosti in v širitev tistih dejavnosti, kjer dolgoročno lahko doseže želeno stopnjo donosnosti. Slednje je vodilo tudi pri prodaji, ki pri njih poteka čisto po tržnih načelih in z zavestjo, da prodajo razpršijo med največje in najbolj stabilne predelovalce, ki  za les lahko ponudijo več. Tudi ob tako oblikovanem programu prodaje je lesna industrija v Avstriji ena izmed najbolj razvitih, ÖBF pa še vedno ostaja eden izmed ključnih dobaviteljev hlodovine. Zaposleni v podjetju rastejo skupaj s podjetjem, nagrajujejo pa jih ob uspešnem doseganju zastavljanih ciljev, s katerimi podjetje sledi svojemu razvoju.

Gozdarska tehnologija, upravljanje z ekosistemom in storitve za zasebni sektor sodijo v poseben steber, vedno večji poudarek pa dajejo tudi obnovljivim virom energije.  Z malimi hidroelektrarnami, vetrno energijo in uporabo biomaso skupaj proizvajajo 278 GWh letno, kar zadostuje za povprečno porabo 80.000 gospodinjstev.  Do leta 2025 bodo v obnovljive vire energije investirali še okoli 100 milijonov evrov, od tega 40 milijonov evrov v vetrne elektrarne, preostalo pa v male hidroelektrarne. Prihodki iz prodaje obnovljive energije so leta 2021 znašali skoraj 17 milijonov evrov.

Zgolj enoletne pogodbe

V strukturi proizvodnje je hlodovina lani predstavljala okoli 53 odstotkov, celulozni les 34 odstotkov, les za energetske namene pa 11 odstotkov. Pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov avstrijsko podjetje nima nobenih omejitev. Prodajne pogodbe so največ enoletne, zaradi slabih izkušenj se pogodb, ki bi bile daljše, izogibajo. 

Cene določajo povsem tržno, pri čemer lahko kupci, s katerimi imajo stabilne partnerske odnose in jih niso pustili na cedilu niti v težkih časih, ko je bilo zaradi naravnih ujm na trgu veliko poceni surovine iz sosednjih držav, lahko računajo tudi na nekoliko nižje prodajne cene. Zaradi razpršitve tveganj in manjšega stresa prodajne službe se vse pogodbe ne iztečejo sočasno. Imajo pa ob koncu leta prodanih med 70 in 80 odstotkov surovine za prihajajoče leto.

Čeprav nimajo omejitev v zvezi s prodajo gozdnih lesnih sortimenov v tujino, praktično vse razpoložljive količine prodajo na avstrijskem trgu, saj ima Avstrija visoko razvito lesnopredelovalno industrijo in imajo kupcev dovolj. Količina, ki jo predela deset največjih avstrijskih žag, predstavlja okoli 80 odstotkov celotne avstrijske proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov (ne samo iz državnih gozdov). Preostanek surovine žage kupujejo na sosednjih trgih, predvsem v Nemčiji, na Češkem, Slovaškem, v Sloveniji, Italiji in na Poljskem.  Skupaj na leto žagarska industrija predela okoli 18 milijonov m³. 

Prodaja omejena na največje kupce

Pogodbe ima ÖBF sklenjene le z največjimi kupci, saj je v zadnjih desetletjih zavestno zmanjševal število manjših kupcev, s katerimi so sklepali pogodbe. Zanimivo je, da v ÖBF kot svoj produkt ne opredelujejo lesa,  ampak stabilno in terminsko opredeljeno oskrbo z lesom. To poleg samega lesa vključuje še dodatne storitve, kot so specifične dimenzije, zanesljivo oskrbo, zagotavljanje sledljivosti, izpolnjevanje pogodbenih določil… To izhodišče jim predstavlja tudi večji manevrski prostor pri cenovni politiki. Kot zanimivost – cena se določa s pogajanji, največji kupci z dolgoročnimi pogodbami pa zaradi zagotovoljene zanesljive oskrbe plačujejo celo več za hlodovino kot ostali kupci.

Logistiko organizirajo sami, saj želijo imeti nadzor od gozda do prodaje kupcu. Kdor na neki površini izvaja sečnjo in spravilo, iz tega območja zaradi zmanjšanja tveganj korupcije ne sme izvajati prevoza do kupca. Tej usmeritvi v zadnjih letih sledi tudi SiDG in pri novih pogodbah je SiDG že v celoti prevzema organizacijo prevoza gozdnih lesnih sortimentov za kupce.

Glavno besedo ima prodajni oddelek

Med proizvodnjo in prodajo sicer potekajo dogovori, koliko se bo posekalo in kdaj, ampak prednost ima prodaja. Vsak mesec proizvodnja poseka toliko, kot se dogovori s prodajnim oddelkom. Delo je organizirano decentralizirano preko 12 poslovnih enot , pri čemer poslovne enote nimajo vplivajo na prodajo, ampak skrbijo samo za gozdarsko proizvodnjo. Poleg poslovnih enot imajo še dva nacionalna parka, enoto za gozdarsko tehnologijo in podporo in enoto, ki predstavlja sedež podjetja v kraju Purkersdorf v bližini Dunaja.

Načrtovanje, nadzor in odkazilo

Služba, ki se ukvarja z načrtovanjem sečnje, gozdarskim nadzorom, gozdnogijtvenimi deli in trajnostnim gospodarjenjem, sodi med podporne službe. Tisti zaposleni, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in nadzorom, letno »obdelajo« okoli 46.000 hektarjev gozdnih površin. Podrobnejši gozdno gospodarski načrti se izdelajo na vsakih deset let.

Tako kot SiDG tudi ÖBF večino sečnje in spravila opravi z zunanjimi izvajalci, ki so cenejši kot lastne zmogljivosti. Približno četrtino gozdne proizvodnje namreč opravijo z lastnimi zaposlenimi, število zaposlenih pa so v zadnjih letih precej zmanjšali. Zaradi pomanjkanja zmogljivosti zunanjih izvajalcev in nestabilnosti pri najemanju njihovih storitev ne izključujejo možnosti, da ne bodo lastnih zmogljivosti ponovno povečevali, če se razmere na trgu teh storitev ne bodo izboljšale.

ÖBF sicer odkupuje tudi les iz državnih gozdov, vendar v manjših količinah. Lani so na primer v zasebnih gozdovih posekali in prodali le okoli 150.000 m³.

 Prispevki iz minulih številk:

• Dosežki in izzivi sektorja za gozdarstvo v letu 2019 (Korenina 11, december 2019)
• Kako z gozdovi gospodari švedsko državno podjetje (Korenina 10, oktober 2019)
• Kaj bo prineslo uresničevanje ciljev podnebne politike? (Korenina 9, april 2019)
• NA OBISKU PRI POSLOVNEM PARTNERJU: Cemprin, d.o.o.
• Kdo gospodari v zasebnih gozdovih