Pojav podlubnikov v letu 2020 in ukrepanje za njihovo zatiranje

Tekst: Marija Kolšek, Zavod za gozdove Slovenije

Zaradi podlubnikov je bilo do 20. avgusta 2020 za posek izbranih za 504.000 m3 dreves, večinoma smreke, in posekanih za 490.000 m3 dreves. To je manj kot v istem obdobju leta 2019, ko je bilo za posek izbranih 760.000 m3, posekanih pa 740.000 m3 dreves. Največ poškodb je tako kot v letu 2019 v GGO Bled, Kočevje in Slovenj Gradec. V GGO Kočevje in GGO Slovenj Gradec je poškodb oziroma izbranega drevja za posek zaradi podlubnikov za približno eno šestino manj kot v istem obdobju leta 2019, v GGO Bled so poškodbe manjše za dobro polovico. Poškodbe so manjše tudi v drugih GGO.

Podlubniki so škodljivi organizmi, ki ne samo v gozdovih Slovenije, ampak tudi širše povzročajo največ poškodb v gozdovih. V Sloveniji največ poškodb povzroča vrsta osmerozobi smrekov podlubnik (Ips typographus). Ta po naravnih ujmah, v katerih je v večjem obsegu oslabljena ali poškodovana smreka, preide v gradacijo, ki najpogosteje traja od 3-6 let, v izrednih razmerah tudi več let.

Namnožitev smrekovih podlubnikov

Smo v obdobju največje do sedaj znane namnožitve smrekovih podlubnikov, ki se je začela v letu 2015 kot posledica poškodb v žledu leta 2014 (slika 1). Namnožitev se je leta 2018 umirila na pretežnem delu Slovenije. Zaradi posledic močnih vetrov v letih 2017 in 2018 pa se je namnožitev znova pojavila v od vetra najbolj poškodovanih gozdovih v GGO Kočevje, Slovenj Gradec in Maribor, nadaljuje pa se tudi v GGO Bled (slika 2). V državnih gozdovih je največ poškodb zaradi podlubnikov na območju poslovnih enot Kočevje in Maribor. Glede na površinski delež državnih gozdov (21 %) so poškodbe zaradi podlubnikov v državnih gozdovih večje kot v gozdovih drugih lastništev (slika 3).

Slika 1: Posek zaradi podlubnikov v gozdovih Slovenije ter delež poseka zaradi podlubnikov v skupnem letnem poseku po letih v obdobju 1994-2019 (vir podatkov: ZGS)

Slika 2: Prostorski prikaz poškodovanosti gozdov zaradi podlubnikov v letu 2020 do sredine avgusta po gozdnogospodarskih enotah v m³ izbranega drevja za posek zaradi podlubnikov po GGE (vir podatkov: ZGS)

Slika 3: Posek zaradi podlubnikov in delež poseka zaradi podlubnikov v državnih gozdovih v skupnem poseku zaradi podlubnikov po letih v obdobju 2014-2019 (vir podatkov: ZGS)

Namnožitev smrekovih podlubnikov v tekočem letu določamo na podlagi podatkov o izbranem drevju za posek zaradi podlubnikov (slika 2) ter na podlagi ulova podlubnikov v kontrolne pasti. Podatke o ulovu, ki jih zbira Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), analizira Gozdarski inštitut Slovenije (GIS), Oddelek za varstvo gozdov, ob koncu razvoja prve generacije podlubnikov in določi lokacije pasti, kjer je populacija podlubnikov v tekočem letu namnožena. Relativno visoko zanesljivost ima tudi napoved sanitarnega poseka smreke zaradi podlubnikov v letu 2020, ki jo je izdelal GIS v marcu 2020. Analiza ulova in napoved sanitarnega poseka za leto 2020 sta objavljeni na spletnem portalu Varstva gozdov Slovenije https://www.zdravgozd.si/prognoze_index.aspx .

Kako ukrepati

Najbolj učinkovit ukrep obvladovanja podlubnikov je izvedba poseka s podlubniki napadenih dreves – lubadark ter beljenje ali predelava napadenega lesa lubadark pred izletom nove generacije podlubnikov. Da je ukrep lahko izveden pravočasno, je potrebno izvajanje rednega nadzora ogroženih gozdov, da lubadarke odkrijemo čim prej po napadu podlubnikov, to je že po prvih znakih napada. S tem pridobimo več časa za izvedbo poseka in izdelave dreves ter spravila in odvoza lesa v beljenje ali predelavo. Ob tem se ne sme pozabiti na pravilno ravnanje s sečnimi ostanki oziroma ureditev sečišča, da preprečimo dodatne poškodbe v gozdovih in na gozdnih prometnicah.

Za namen učinkovitega obvladovanja podlubnikov v državnih gozdovih v upravljanju SiDG je bila konec leta 2019 na predlog SiDG (Robert Robek) oblikovana delovna skupina SiDG in ZGS za koordinacijo aktivnosti pri obvladovanju podlubnikov za leto 2020. V skupini redno sodelujejo vodje poslovnih enot SiDG z najbolj prizadetih območij (PE Kočevje, PE Maribor, PE Ljubljana), s strani ZGS pa praviloma sodelavci iz odsekov oziroma sektorja za ukrepe v gozdovih OE Kočevje, Maribor, Slovenj Gradec in centralne enote. Skupino vodi vodja službe za varstvo gozdov na ZGS, avtorica prispevka. V spomladanskem času smo zagotovili postavitev povečanega števila lovnih dreves in debel za ulov prezimelih podlubnikov. Dogovorili smo se o sodelovanju pri izvajanju rednega nadzora ogroženih gozdov. Izdelali smo protokol obveščanja o lokacijah žarišč, o poteku izvajanja del med SiDG in ZGS ter usklajevanju podatkov o zaključenih delih. Izboljšala se je redna komunikacija med SiDG in ZGS na regionalni in lokalni ravni. Pregledali smo obstoječa skladišča gozdnih lesnih sortimentov ter dodatne potrebe po skladišč. Uskladili smo vodila dobrega ravnanja pri ureditvi sečišč.

Ugodnejše vremenske razmere

V prid obvladovanju podlubnikov v letu 2020 so bile poleg večje angažiranosti SiDG in ZGS tudi vremenske razmere. Zimske vremenske razmere so bile ugodne za izvajanje nadzora gozdov ter sečnje, spravila in izvoza lesa. Do konca marca je bilo odkritih in posekanih večina žarišč podlubnikov iz preteklega leta. Spomladanski meseci so bili v mejah običajne spremenljivosti. V maju in juniju so sicer pogostejše padavine ovirale nadzor gozdov, a kljub temu je bilo veliko žarišč odkritih po prvih znakih napada podlubnikov, po črvini, ki se nabira okoli koreničnika napadenih smrek. Prvi vročinski val je Slovenijo zajel šele konec julija. Razvoj podlubnikov od jajčeca do odraslega hrošča zato ni bil pospešen, več časa je bilo za pravočasno izvedbo del. Žarišča letošnje prve generacije smrekovih podlubnikov so po obarvanosti krošenj postala vidnejša v juliju. Vrh poškodovanosti gozdov zaradi podlubnikov v letu 2020 bo glede na zadnje podatke v avgustu, z enomesečnim zamikom glede na leto 2019 (slika 4).

Slika 4: Izbrano drevje za posek zaradi podlubnikov (odkazilo) v mesecih leta 2019 in 2020 - do 20. 8. 2020 - po podatkih ZGS

Zastoj v odkupu GLS

V izrednih razmerah namnožitve podlubnikov in tudi pri drugih naravnih nesrečah v gozdovih nastajajo ozka grla, zaradi katerih se škode povečajo. V Sloveniji so to zlasti pomanjkanje predelovalnih obratov oziroma porabnikov lesa iz sanitarnih sečenj ter večjih skladišč gozdnih lesnih sortimentov z možnostjo izvajanja zatiralnih del. Na ravni države bi bilo potrebno spodbujati domačo porabo lesnih sekancev ter celuloznega lesa, prodaja katerih v izrednih razmerah najbolj zaostaja za ponudbo iz sanitarnega poseka.

Prevoz lesa iz gozda na skladišče in izvajanje zatiralnih ukrepov, na primer beljenja, sta res dodaten strošek, ki lahko tudi presežeta prodajno vrednost manjvrednega lesa. Vendar moramo pri analizi stroškov in koristi upoštevati, da s pravočasnim odvozom lesa iz gozda ter beljenjem ali predelavo vplivamo na obseg sanitarnih sečenj zaradi podlubnikov v prihodnjih letih ter na stroške obnove gozdov. Dodatni stroški zatiralnih ukrepov odtehtajo vso dodatno škodo, ki se lahko pojavi zaradi prenamnožitve podlubnikov – od padca vrednosti lesa lubadark iz dodatnih sanitarnih sečenj (slika 5) do stroškov sanacijske obnove gozdov.

Slika 5: Padanje vrednosti lesa smreke zaradi napada podlubnikov v €/m³ na kamionski cesti po povprečnih vrednostih za leto 2019 (vir podatkov: GIS, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko)

Prispevki iz minulih številk: