Kočevski Rog, 3. november 2021 - Jamarski klub Novo mesto, Zavod za gozdove Slovenije in družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) so združili moči in poskrbeli za čiščenje Male Knežje jame v Kočevskem Rogu, v kateri so se nahajale izrabljene kamionske pnevmatike.  Z akcijo odstranjevanja smeti iz roških kraških vrtač bodo v kratkem nadaljevali.

 

Odpadne pnevmatike v Mali Knežji jami so že štiri desetletja nazaj odkrili jamarji iz novomeškega jamarskega kluba. Ob letošnjem jamarskem trekingu okoli Cinkovega križa, ki je potekal v okviru prireditev Poletje na Kočevskem Rogu, so sklenili, da tej črni ekološki točki naredijo konec. Povezali so se z gozdarji Zavoda za gozdove, Območne enote Novo mesto, ki so s pobudo za odstranitev odpadnih pnevmatik seznanili družbo SiDG kot upravljalca državnih gozdov na  tem območju. Po ogledu lokacije so se jamarji in gozdarji dogovorili za skupno čistilno akcijo. Ko je SiDG konec oktobra  v bližini jame izvajal sečnjo in spravilo lesa s sodobno gozdarsko mehanizacijo, je napočil primeren trenutek za realizacijo dogovora o odstranitvi starih pnevmatik. Delavci SiDG so tako postavili zgibni traktor na stojišču blizu jame, pnevmatike so postopoma navezovali na okoli 80 metrov dolgo jeklenico traktorja, ki jih je  nato iz dna jame povlekel pred jamski vhod. Z roba vrtače je zgibni traktor na koncu pnevmatike izvlekel še do gozdne ceste. Za odvoz odpadkov na ekološko uničenje je poskrbel  četrti partner v tem projektu – Javno podjetje Komunala Novo mesto.

 

»Mala Knežja jama ni bila edina onesnažena lokacija na Kočevskem Rogu, je bila pa zagotovo največja. V tem času že poteka popis ostalih lokacij, ki bodo za čiščenje potrebovale podoben pristop. Glede na pridobljene izkušnje je upati, da bodo partnerji s projektom nadaljevali. Naša skupna ugotovitev namreč je, da gre v veliki večini primerov za onesnaženja izpred več desetletij, zato bi bilo smiselno Kočevski Rog dokončno očistiti vse odložene nesnage. Novih onesnaženj zaradi vse večje ozaveščenosti prebivalstva in urejenega načina odvoza komunalnih odpadkov k sreči ni zaznati. Naj tako tudi ostane!« je povedal Marko Pršina iz  Jamarskega kluba Novo mesto.   

 

Tudi Toni Turk, vodja območne enote Novo mesto Zavoda za gozdove Slovenije, je napovedal nadaljevanje čiščenja vrtač na Kočevskem Rogu: »Gume so nevaren odpadek, ki nikakor ne sodi v gozd in še huje – v zavarovano naravo podzemnih jam. Gume, ki smo jih odstranili iz Male Knežje jame, niso edine, ki kazijo lepoto narave na Rogu. Čeprav jih ni veliko, jih bomo našli in odstranili. Mogoče bomo našli tudi tiste, ki so jih tja odvrgli, in primerno ukrepali.«

 

In zakaj se je za sodelovanje pri izvedbi čistilne akcije odločil SiDG? »Skrb za gozd kot ekosistem, prilagojeno gospodarjenje in vlaganja v gozdove so osnovna vodila družbe SiDG pri gospodarjenju z državnimi gozdovi. Tudi akcija čiščenja Male Knežje jame, ki smo jo izvedli skupaj z ostalimi deležniki, je eden izmed kamenčkov v mozaiku dobre prakse družbe SiDG. Vložena sredstva, čas in dobra volja zaposlenih, ki jih je družba namenila skrbi za te gozdove, se bodo obrestovali na dolgi rok. Našim naslednikom želimo pustiti stabilne in ohranjene gozdove,« je uspešno zaključen prvi korak pri čiščenju vrtač v Kočevskem Rogu komentiral mag. Robert Tomazin, glavni direktor SiDG.

 

 

Kaj je  Mala Knežja jama

 

Jugovzhodno od Cinka v Kočevskem Rogu se dober kilometer zahodno od Cinkovega križa nahajata dve jami večjih dimenzij – Velika in Mala Knežja jama. V Katastru Jamarske zveze Slovenije nosita zaporedni številki 666 in 667, kar pomeni, da sta bili registrirani zelo zgodaj. Na topografskih kartah ju z nemškim imenom Fürstenloch prvič zasledimo na prvi reviziji Auerspergovega gozdnogospodarskega načrta iz leta 1913. Prve uradne raziskovalce sta jami dobili leta 1939, ko so ju raziskali, izmerili ter narisali načrte člani takratnega Društva za raziskavanje podzemskih jam iz Ljubljane.

 

Glede na tip sodi Mala Knežja jama med poševne jame - njena dolžina je 40 metrov in globina dobrih 15 metrov. Vhod se odpira na dnu obcestne vrtače, za njim pa se jama pahljačasto razširi in nadaljuje v ogromno enovito dvorano dimenzij 34 x 24 metrov, s čimer po svoji prostornini sodi med večje jamske enoprostorske objekte v Kočevskem Rogu. Ocenjena površina dvorane je 600 m2. Svetloba, ki prodira skozi jamski vhod, razsvetljuje celoten jamski prostor. Tla so približno enakomerno nagnjena od roba vrtače do sredine jame, proti njenem dnu se skorajda izravnajo. Večinoma so prekrita s podornimi bloki, utrganimi iz stropa, le v manjšem delu se nahaja ilovica. Zasiganost ostenja in tal je skromna, saj je jama večinoma suha. Da je jama življenjski prostor jamskih živali, sta že leta 1939 prva opozorila  Egon Pretner in Alojz Šušter. Takrat sta nastavila pasti za jamske živali, iz katerih je nato gozdni čuvaj čez mesec dni pobral tri jamske hrošče.

 

 

Za dodatne informacije se lahko obrnete na Marka Pršino (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.), Tonija Turka (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.) ali službo za odnose z javnostmi SiDG (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.).