Šentjernej, 13. marec 2026 – Družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG), ki gospodari  z gozdovi v lasti Republike Slovenije, letos praznuje 10. obletnico. Ob tej priložnosti je SiDG 13. marca 2026 v Šentjerneju organiziral strokovni posvet z naslovom »Upravljanje gozdov za prihodnje generacije«, ki so se ga udeležili gozdarji iz vseh gozdarskih institucij.

SiDG je upravljanje državnih gozdov leta 2026 prevzel ob izteku prejšnjega koncesionarskega sistema. V pozdravnem nagovoru je glavni direktor mag. Marko Matjašič poudaril, da je sedanji sistem upravljanja državnih gozdov skladen z evropsko prakso ter za državo mnogo ugodnejši (višji donosi) kot prejšnji. Družba SiDG je v prvem desetletju doživela zahtevne preizkušnje, predvsem številne ujme, ki jih je uspešno prestala.

Slavnostni govornik podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za finance Klemen Boštjančič je poudaril pomen družbe SiDG pri zagotavljanju ugodnega stanja državnih gozdov, pri krepitvi domače gozdno-lesne verige. Posebej je izpostavil smelo odločitev za investicijo v sodobno žago za predelavo bukovega lesa hčerinske družbe Fagus Slovenica (nekdanji Snežnik iz Kočevske Reke), ki bo Slovenijo postavila na zemljevid pomembnih igralcev na področju predelave listavcev.

Drugo dimenzijo gozdov je izpostavila slavnostna govornica dr. Vida Čadonič Špelič, predsednica Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Barvito je opisala lepoto gozdov, njihov pomen za prebivalce Slovenija in se zahvalila družbi SiDG za odlično upravljanje tega državnega zaklada.

V strokovnem delu posveta je v prvem prispevku direktor Evropskega inštituta za gozdove (European Forest Institute) dr. Robert Mavsar prikazal širšo sliko trendov razvoja gozdov in družbenih pričakovanj na evropski ravni. Poudaril je pomen transparentnega delovanja gozdarske stroke in zavzetega truda pri komuniciranju z javnostmi. Treba je povečevati ekološko odpornost gozdov, dvigovati dodano vrednost, vzpostavljati družbeno zaupanje v gozdarsko stroko in vzgajati novo generacijo strokovnjakov za dvig inovativnosti ter doprinos svežih idej in konceptov v stroki.

Predavatelja prof dr. Miha Humar (Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani) in mag. Mitja Piškur (SIDG) sta v nadaljevanju predstavila razvojne izzive na področju predelave lesa v Sloveniji. Zlasti velike rezerve imamo pri izkoristku potencialov predelave hlodovine listavcev (bukve) in pri manj vrednem lesu. Pozdravila sta novo investicijo Fagus Slovenice v žago za razrez 100.000 m³ okroglega lesa letno. Možno rešitev za manj vreden les vidita v predelavi tega lesa v različne izolacijske plošče, ki bi izboljšale energetsko učinkovitost in protipotresno varnost razmeroma nekvalitetnega stanovanjskega fonda iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Kot drugo perspektivno rešitev predlagata proizvodnjo kartona iz nanoceluloze, ki ima 25 % nižjo maso in 40 % boljše mehanske lastnosti kot običajen karton. Tudi les lubadark se da dobro unovčiti z inovativnimi in marketinško podprtimi pristopi, kot kaže primer izdelave snežnih desk iz Švice. Možna rešitev pa so tudi rafinerije za proizvodnjo energentov ali finih kemikalij iz lesa.

Gozd poleg lesa zagotavlja še številne ekosistemske storitve. Njihov vedno večji pomen je celovito prikazal dr. Anže Japelj z Gozdarskega inštituta Slovenije. Eden najbolj tipičnih primerov je strma rast rekreacije v gozdu, ki ji je dodaten pospešek dalo tudi obdobje kovida. Slovenija v Evropski uniji izstopa tudi po nabiranju nelesnih gozdnih proizvodov, kot so gobe, različni plodovi, zelišča in podobno. Lastniki gozdovi se na trende družbe odzivajo različno, a so številni med njimi pripravljeni sodelovati in do sodobnih družbenih trendov gojijo odprt odnos.

Izkušnje upravljanja državnih gozdov po besedah direktorja SiDG dr. Aleša Kadunca kažejo, da imajo velik vpliv na poslovanje sanitarne sečnje, trendi na trgu gozdno-lesnih sortimentov ter na številne omejitve pri izvedbi sečnje. Izziv predstavlja povečevanje kakovosti in produktivnosti del, zato bi nujno potrebovali skladišča lesa za usklajevanje vse bolj različnih dinamik med sečnjo in prodajo lesa. Kadunc ocenjuje, da bo pomembno graditi odnos z vsemi deležniki v gozdu ter z vsemi poslovnimi partnerji za nadaljnjo krepitev odpornosti, pestrosti in kakovosti državnih gozdov. Prizadevati si je treba za ohranjanje deleža iglavcev v gozdovih, tako zaradi ekoloških kot ekonomskih razlogov. Ovrednotiti je treba tudi verodostojne kazalce nelesnih funkcij gozda, ki bodo jasno kazali prispevek upravljanja državnih gozdov k dobrobiti prebivalcev Slovenije.

Sledila je okrogla miza, na kateri so o izzivih upravljanja gozdov v prihodnosti razpravljali mag. Alenka Korenjak (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), Gregor Danev (direktor Zavoda za gozdove Slovenije), Marjan Hren (predsednik Zveze lastnikov godov Slovenije), Darko Sajko (generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport), Kaja Zoran Ledinek (direktorica podjetja Solis Timber) in mag. Marko Matjašič (SIDG). Predstavnica MKGP mag. Alenka Korenjak je izpostavila gozdni dialog ključnih deležnikov s področja gozdarstva za konsenz o spremembah sektorske zakonodaje na strokovni in politični ravni. Direktor ZGS Gregor Danev je opozoril na potrebo po premišljenih in utemeljenih spremembah. Predstavnik zasebnih lastnikov gozdov Marjan Hren je opozoril na problem predkupne pravice RS v primeru gozdnih kompleksov, večjih od 30 hektarjev. Hkrati je izpostavil tudi na problematiko razdrobljenega lastništva. Darko Sajko je navedel ukrepe države za spodbujanje lesne predelave. Direktorica lesnopredelovalnega podjetja Solis Timber Kaja Zoran Ledinek pa je poudarila težke in zaostrene razmere na globalnem trgu, potrebo po stalnem prilagajanju, prožnosti in iskanju novih rešitev. Mag. Marko Matjašič je povzel, da so državni gozdovi v dobri kondiciji, kar je zasluga številnih generacij gozdarjev, ter da morajo neprenehoma izboljševati notranje delovne procese pred kakršnokoli diverzifikacijo dejavnosti.

Glavno sporočilo strokovnega posveta je bilo, da lahko upravljanje državnih gozdov ob številnih izzivih ocenimo kot zelo uspešno in razvojno naravnano. Pogoj za dobre rezultate gozdarstva pa je predvsem dobro razvita lesna predelava lesa.

Foto: Boštjan Pucelj