Po čem je sodček slovenske nafte?

dr. Aleš Kadunc, direktor SiDG

Korenina, junij 2025

Gozd je nedvomno veliko več kot le les, vendar je običajno to daleč najpomembnejši proizvod gozda z vidika materializacije donosov. Obstaja tudi mit, da je gozd lastnikova banka, da gozd ohranja vrednost tudi na dolgi rok. Slednje predpostavlja stabilne donose, ki skozi čas ne padajo. Donosi so zelo poenostavljeno gledano odvisni od priraščanja, vrednosti prirastka (cene gozdnih lesnih sortimentov) in stroškov gospodarjenja, med njimi zlasti od nujno potrebnega pridobivanja lesa. O tem, ali je gozd še stabilna naložba, morda kdaj drugič, tokrat pa poglejmo, ali lesu vrednost raste ali ne.

Analiza podatkov

Omejili smo se na obdobje po osamosvojitvi Slovenije, kajti za les radi govorimo, da je naša strateška surovina, in že lep čas se omenjeni material »vrača« v arhitekturo oziroma grajeno okolje. Ali ta družbena renesansa pomeni višje vrednosti lesa?

Analizirali smo cene izbranih gozdnih lesnih sortimentov, ki imajo pomembno težo z vidika uspešnosti gospodarjenja. Pri hlodih iglavcev smo se naslonili na avstrijske podatke za hlode B smreke in jelke debelinskega razreda 2b, podobno pri industrijskem lesu smreke in jelke 1ab (povzeto po Land&Forst Betriebe Österreich). Pri listavcih smo povzeli podatke s portala SiStat (SURS) za hlode bukve in les za kurjavo listavcev. Temu smo komparativno dodali še podatek o indeksnih cenah hlodov bukve (4 B, dolžine najmanj 3 metre) in lesa za energetske namene (drva) iz Švice (https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/preise/produzentenpreise-importpreise.html).

Za primerjavo cenovne dinamike gozdnih lesnih sortimentov in razumevanje konteksta smo proučili še gibanja povprečne neto in bruto plače v Sloveniji (SURS), BDP na prebivalca (SURS), doseženih povprečnih cen rabljenih stanovanj v Sloveniji (v evrih na kvadratni meter; SURS), povprečnih doseženih cen gozdnih zemljišč pri nas (poročila GURS, Trgoskop), bruto in neto dodane vrednosti v gozdarstvu (SURS), bruto in neto dodane vrednosti v gozdarstvu na zaposlenega (preračunano po podatkih SURS), indeksa bruto dodane vrednosti v gozdarstvu za Švico (https://www.bfs.admin.ch/asset/de/27666023), cene elektrike (v dolarjih za kilovatno uro; https://fred.stlouisfed.org/series/APU000072610), indeksa S&P 500 (ZDA), cene pšenice in koruze (v dolarjih na tono; https://fred.stlouisfed.org/series/PWHEAMTUSDM in https://fred.stlouisfed.org/series/PMAIZMTUSDA), cene nafte (v dolarjih na sodček; https://www.eia.gov/dnav/pet/hist/LeafHandler.ashx?n=PET&s=RBRTE&f=A) in cene zlata (v dolarjih na unčo; https://www.investopedia.com/gold-price-history-highs-and-lows-7375273). Na spletu smo preverili številne vire in želeli poiskati tiste cene za posamezne dobrine, ki so karseda malo regulirane, z drugimi besedami, ki čim bolje odražajo realne tržne razmere.

Vse poiskane cenovne časovne vrste smo s pomočjo letnih inflacijskih gibanj za posamezne države in valute (Slovenija, Avstrija, Švica in ZDA) »prevedli« v realne vrednosti oziroma v vrednosti, nanašajoče se na zadnje leto analize (2024). Za polovico časovnih vrst nam je uspelo pokriti celotno obdobje samostojne Slovenije (1991−2024), za nekatere pa so serije − zaradi omejene razpoložljivosti podatkov − krajše (razvidno iz četrtega stolpca v preglednici 1).

 

Trendi cen GLS

Tisti, ki vsak dan spremljamo spremembe na trgu okroglega lesa, pogosto stvari vidimo »od preblizu«. Gospodarjenje z gozdovi je tek na izjemno dolge proge, zato je treba za današnje odločanje dobro razumeti zakonitosti, trende in razmerja. Trenutne cene gozdnih lesnih sortimentov je nujno razumeti v kontekstu širše slike. Kar danes vlagamo v gozdove, bo »dozorelo« čez dolga desetletja, zato poglejmo, kako les »ohranja« vrednost (slika 1).

Ker ima sosednja Avstrija že zelo dolgo transparentno tržno gospodarstvo in ker je v regiji vodilna na področju predelave iglavcev, smo pogledali gibanje nominalnih in realnih cen hlodov smreke in jelke B-kategorije (debelinski razred 2b) in industrijskega lesa smreke in jelke (1ab). Nominalno oba sortimenta približno ohranita vrednost v analiziranem obdobju (1991−2024), realno pa vrednosti z leti vztrajno upadajo. Če bi privzeli linearno regresijsko prilagoditev pri hlodih, realna vrednost vsako leto upade za 1,15 evra na kubični meter, pri industrijskem lesu pa nekoliko manj (0,76 evra na kubični meter). Seveda se ob vsem dogajajo odstopanja od trenda, ki so običajno pojasnjena z različnimi ujmami.

Slika 1: Realne in nominalne cene hlodovine in industrijskega lesa smreke in jelke v Avstriji (osnovni podatki po Land&Forst Betriebe Österreich) v EUR/m³

Če velja smreka za »Brotholz« naših severnih sosedov, velja bukev za mater slovenskih gozdov. Kakšni so obeti pri njej? Za cene bukovih sortimentov imamo na voljo krajšo časovno vrsto (2006−2024). Nominalno sta tako cena hlodovine kot cena lesa za kurjavo (listavcev) v porastu (slika 2). Revalorizirano gledano vrednost lesa za kurjavo blago narašča, cena bukovih hlodov pa stagnira. Kako se bo cena slednjih spremenila ob recimo vstopu novega igralca (predelovalca) na tržišče, bo zanimivo videti.

 

Slika 2: Realne in nominalne cene hlodovine bukve in lesa za kurjavo listavcev v Sloveniji (osnovni podatki po SURS; baza SiStat) v EUR/m³

 

Slovenska »nafta« − blišč in beda realnosti

Za vse analizirane spremenljivke smo izračunali glede na zajeta obdobja nominalno in realno »donosnost«. Slednjo aproksimira povprečni letni indeks rasti (preglednica 1). Ker lahko vrednost v posameznem letu zelo niha, kar bi lahko zelo »nerodno« vplivalo na razmerje med zadnjim in prvim letom v časovni vrsti, smo kot prvi (najstarejši) podatek v časovni vrsti izračunali povprečje prvih treh let, kot zadnji (najmlajši) podatek pa smo privzeli povprečje zadnjih treh let. Na tak način smo sicer nekoliko »pohabili« monotono naraščajoče ali padajoče časovne vrste, smo pa znatno »izboljšali« bolj volatilne časovne serije. Iz razmerja med zadnjo in prvo vrednostjo v posamezni časovni vrsti smo izračunali povprečni letni indeks rasti po principu geometrične sredine.

Spremenljivka, ki je realno gledano najhitreje naraščala, je BDP na prebivalca (preglednica 1), in to s povprečno letno stopnjo 5,3 odstotka. Sledi ameriški indeks S&P, nato pa že neto dodana vrednost za gozdarstvo v Sloveniji. Izmed gozdnih lesnih sortimentov se najbolje »odrežeta« les za kurjavo listavcev pri nas (1,6-odstotna povprečna letna realna rast) in energetski les v Švici (1,4 odstotka). Hlodi bukve, gozdna zemljišča, hlodi iglavcev (Avstrija), industrijski les iglavcev (Avstrija) in bukovi hlodi B v Švici imajo negativno realno rast. Z leti so torej izgubljali vrednost. Od »negozdarskih« spremenljivk imata negativni indeks le pšenica in elektrika.

Za ilustracijo dodajmo, da že zelo majhno redno letno nazadovanje (na primer v višini 0,5 odstotka, kar pomeni indeks 0,995) pomeni v 10 letih 4,9 odstotne točke nižjo realno vrednost, v 25 letih 11,8 odstotne točke in v 50 letih 22,2 odstotne točke. V gozdu − kot vsi vemo − tudi 50 let ni veliko.

Ugotavljamo torej, da ima les iglavcev dolgoročno padajočo realno vrednost, hlodi bukve so blizu stagnaciji, le les za kurjavo kaže pozitiven donos, ki pa je na daljši rok lahko tudi vprašljiv, če kemična predelava ne bo kompenzirala dolgoročnih trendov upadanja povpraševanja v energetiki. Zato ni presenečenje, da tudi cene gozdnih zemljišč rahlo nazadujejo.

Povojna zgodovina kaže, da vrednost lesa ne ohranja donosnosti gozda. Slednja ni (občutneje) nazadovala predvsem na račun povečevanja (volumenskega) priraščanja gozdnih sestojev (torej kvantitete) in dviga produktivnosti v gozdarstvu. V nekaterih visoko razvitih državah pa ta že nekaj časa stagnira, kot nazorno kaže primer Švedske nekje po letu 2005 (https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/00049158.2020.1723044?scroll=top&needAccess=true), kjer se »čaka« na nov tehnološki preskok. Tudi če nam bo (realne) donose gozda nekako uspelo ohranjati na doseženi višini s pomočjo višje produktivnosti (na primer povečevanje stopnje mehaniziranosti gozdarskih del) in racionalnejših vlaganj (kjer imamo še rezerve s »premišljenimi« gojitvenimi koncepti), je dejstvo, da vrednost lesa v primerjavi z drugimi dobrinami praviloma zaostaja. S povprečno plačo lahko kupimo čedalje več lesa in les, merjen v »BDP-kazalcih«, predstavlja vse manjšo težo. To je naša realnost. Posledično ni presenečenje, če se nekatere razvitejše države (na primer Norveška, Danska) vse bolj ukvarjajo s trženjem različnih ekosistemskih storitev gozda (zeleni oddih, rekreacija, lov in ribolov v gozdni krajini, gozdna pedagogika ipd.), se spogledujejo z energetiko (na primer Avstrija, Švedska) in vse manj naslanjajo na tradicionalne donose iz prodaje lesa.

 

Preglednica 1: Nominalni in realni letni indeksi rasti analiziranih spremenljivk (razvrščene so padajoče glede na realni povprečni letni indeks rasti − »realno donosnost«) 

 

 

Nevarna razmerja

Za analizirane spremenljivke cen GLS smo nadalje izvedli test (Pearsonove) korelacije s preostalimi proučevanimi spremenljivkami. Cene hlodov iglavcev (Avstrija) s številnimi splošnimi kazalci blaginje (neto in bruto plača, BDP na prebivalca) in številnimi drugimi dobrinami oziroma oblikami naložb (rabljena stanovanja, indeks S&P, zlato) korelirajo negativno, kar kaže, da realna vrednost tega sortimenta pada ob vsesplošni rasti. Hlodi iglavcev pozitivno korelirajo le z elektriko in industrijskim lesom smreke in jelke. Slednjemu sortimentu je ob rasti plač in gospodarstva cena še močneje upadala.

Ceni bukove hlodovine pri nas in v Švici (omejeno na hlode B) sta zmerno pozitivno, a značilno povezani. Sicer je bukev imela boljša obdobja v času višjih vrednosti BDP na prebivalca, višjih cen rabljenih stanovanj, višjega indeksa S&P ter nižjih cen elektrike. Pri bukovih hlodih v Švici seveda korelacije s kazalci v Sloveniji niso smiselne, saj sta gospodarstvi ohlapno povezani oziroma Švica funkcionira na znatno višji ravni in skozi različna globalna gospodarska obdobja bolje »prehaja«. Je bila pa cena bukovih hlodov v Švici pozitivno korelirana z indeksom S&P in zlatom, kar je rezultiralo tudi v višjem indeksu bruto dodane vrednosti v švicarskem gozdarstvu.

Nasprotno je cena lesa za kurjavo doma zelo (pozitivno) sinhronizirana z rastjo plač, BDP na prebivalca, dodane vrednosti v gozdarstvu in drugimi kazalci splošne blaginje. Zelo podobno je s ceno lesa za energetske namene v Švici, ki je povezana z našo ceno lesa za kurjavo listavcev.

Zanimivo je, da za ceno gozdnih zemljišč nismo potrdili nobene statistično značilne povezave z obravnavanimi cenami gozdnih lesnih sortimentov.

 

 

Namesto zaključka

Pogled v zgodovino nam pomaga razumeti že prehojeno pot, ker pa je vsako obdobje »človeške« zgodovine unikatno (pomembno različno od predhodnih), so ekstrapolacije zelo nezanesljive in pogosto naivne. Zdi se tudi, da se obdobja človeške zgodovine »gostijo«, saj vse hitreje prihaja do razvojnih in drugačnih preskokov. Razumevanje je zelo odvisno od dolžine časovne serije opazovanja, njene »prostorske« razsežnosti in »globine« raziskovanja. Če bi časovni pogled raztegnili skozi mnogo daljša obdobja od v tem prispevku analiziranega (34 let), bi ugotovili, da približno 99 odstotkov človeške zgodovine les ni imel tržne oziroma menjalne vrednosti. Torej nam danes tudi ne gre tako slabo. Ker je prihodnost nepredvidljiva in ker imamo zlasti v Sloveniji zelo omejene vire, bi bilo opuščanje rabe okoljsko brezhibnega vira bržkone kratkovidno, četudi po (primarni ali neposredni) donosnosti ni »v prvi ligi«. Četudi zadnji ne bi bili nikoli prvi in prvi nikoli zadnji.

 

Pridržek

Zaradi omejenega prostora in nekaterih poenostavitev se lahko uradni izračuni za določene spremenljivke nekoliko razlikujejo od številk, preračunanih v tej študiji. Tudi pri osnovnih podatkih o inflaciji in številnih drugih časovnih vrstah (na primer zlato, nafta) med različnimi viri občasno prihaja do manjših odstopanj.