Kočevje, 21. aprila 2021 - Epidemiologi v Sloveniji opažajo večje število prijavljenih primerov »mišje mrzlice« (HMRS - hemoragična mrzlica z renalnim sindromom). Glede na to, da so na NIJZ letos (do 15. 4. 2021) zabeležili že 53 primerov okužb s tem virusom, se nam očitno tudi letos obeta tako imenovano mišje leto, ki se po navedbah NIJZ pojavljajo na tri do pet let. Ker smo bili seznanjeni, da se je s to boleznijo okužilo tudi kar nekaj gozdarjev, zaposlenih pri naših izvajalcih, previdnost predvsem pri terenskem delu v naravi vsekakor ni odveč. Virus namreč kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Bolezen se z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v delcih izločkov glodavcev (seč, iztrebki, slina) in s katerimi se okuži hrana, voda in okolje. Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Bolezen se s človeka na človeka ne prenaša.

NIJZ je za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice pripravil naslednje nasvete, svetujemo, da jih upoštevate:

Pri opravljanju (poklicno) dela v naravi:

• pri delu v naravi pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh,
• ne poležavamo in posedamo  na golih tleh,
• pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko,
• ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
• skrbimo za higieno rok predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem,
• poskrbimo, da odstranimo ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.

Pri bivanju v naravi:

• pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci,
• hrane ne puščamo na tleh,
• ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
• ne poležavamo na golih tleh,
• skrbimo za higieno rok.

V domačem okolju:

• poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo,
• poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev,
• živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe,
• izvajamo redno deratizacijo,
• pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo naslednje:
  • pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor tako, da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min. V času prezračevanja nismo v prostoru.
  • med tem pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila (npr. Varikine), zmešamo z devetimi enotami vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca.
  • površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut.
  • pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko in odvržemo med komunalne odpadke Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov, razkužimo še ostale  površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni.
  • po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodalcev in njihovih ostankov.
  • po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.
  • če najdemo veliko  število poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), obvestimo pristojnega veterinarja.

Več informacij v zvezi z mišjo mrzlico najdete na spletnih straneh NIJZ, na povezavi: https://www.nijz.si/sl/porast-misje-mrzlice.